"Ukradene situacije"
Se kdaj spominjate, kako so drugi reagirali ob vaši uspehih, pa četudi so bili čisto majhni, a za vas pomembni? Kako so njihove reakcije vplivale na vas? So vam dale še več zagona ali ste se večkrat počutili kot Žana:
Žana je v šoli predstavila seminar tako dobro, da je še sama sebe presenetila. Po vseh pohvalah je kar žarela na poti do doma. Z zanosnim veseljem je odhitela v dnevno sobo, kjer je bila mami s svojimi prijateljicami sredi prijetnega, glasnega klepeta.
Žana je začela pripovedovati o svojem podvigu in ženske so kar onemele nad pogumom dekleta in ji navdušeno prisluhnile, dokler je ni prekinila mami: »Ah, ti seminarji… se spomnite, kako težko smo mi prišli do gradiva? Ampak tisti referat v drugem letniku, mi je pa res uspel. Po tistem so moji spisi bili v vseh glasilih!« Prijateljice so se ji pridružile in začele živahno razpravljati o svojih šolskih podvigih.
Ob tem je Žana utihnila. Postala je neopazna, nepomembna in spomin na njen uspeh je zbledel.
»Nisem naredila dovolj. Nima smisla,« je bila edina misel, ki je še odzvanjala v njeni glavi. Bi jokala, a ni mogla…
Zgodba opisuje tipični primer »ukradene situacije«. To je reakcija, kakor reagirajo neizpolnjeni ljudje ob uspehu nekoga drugega in reakcija, ki ugaša talente in navdih do dela.
Početje Žanine mame je neustrezno in narcisoidno, izhaja pa iz pomanjkanja občudovanja v otroštvu, kar otrok za svoj razvoj nujno potrebuje. Kronični problem Žanine mame je v tem, da je notranji svet njenega lastnega priznanja tako prazen, da ga ne more zapolniti nobena pohvala, dokler ne bo ozavestila bolečin, ki jo spremljajo že vse življenje, ob hčeri pa se ji zbujajo še posebej močno.
Tatjana Sagernik Kovačič