Za zlorabo ni opravičila
O spolnih zlorabah se pri nas govori izredno malo, kar pa ne pomeni, da se ne dogajajo. Statistično jo doživi vsak 5. otrok večinoma v svojem domu in o teh je najtežje spregovoriti. Mnogo pogosteje nas prestrašijo novice o pedofilih, ki vabijo otroke v svoja vozila in o ekshibicionistih, ki v parkih, okoli šol in po sprehajališčih šokirajo z razkazovanjem svojih genitalij, kar nas močno prestraši in razbesni. A takoj nato storilci za nekaj časa izginejo, mi pa se želimo čimprej vrniti v varno in mirno življenje. Kaj točno se zgodi, ve malokdo. Praksa kaže, da je izmed vseh pristojnih inštitucij policija tista, ki svoje delo opravi najbolje, kadar gre za pomoč pri nasilju in zlorabah.
Zelo lahkomiselno ravnamo, če o tem ne govorimo, še posebej z otroki in mladimi. Njihovi možgani niso dovolj zreli, da bi zmogli razumeti na primer prizor samozadovoljevanja. Močno ga vznemiri, ne zmore pa ga umestiti v kakšen kontekst, zato v njem povzroči nevihto zmede in doživi travmo, kar nikdar ne ostane le pri blagih posledicah.
Vsak, ki doživi spolno zlorabo, nese s seboj del storilčeve groze, perverzije, gnusa, sramu, kar se lahko pokaže takoj, v vsej polnosti pa šele čez leta kot na primer miselna odsotnost, seksualno vedenje, perfekcionizem, panični napadi, laganje in kraja, razni fanatizmi itd. Spolna zloraba prinaša še eno močno krivico, in sicer da žrtev te občutke ponotranji in verjame, da je ona tista, ki je umazana, ogabna, nevredna. Trdno je prepričana, da je sama kriva, saj se to ne bi zgodilo, če bi šla po drugi poti, če se ne bi tako izzivalno postavila ali bi vsaj zakričala, udarila.
Ampak človek v travmi redkokdaj brca in kriči, saj stresni hormoni tako intenzivno preplavijo telo, da ni možno niti govoriti, zato tudi toliko nemih prič ob tovrstnih dogodkih. Takšno nemoč je težko priznati in mnogo lažje poseči po opravičilih za svoje nedelovanje, na primer: ne bomo povzročali panike in še večje škode, raje molčim, to me bo pripeljalo še na sodišče. Neredko se pridruži še obtoževanje žrtve: zakaj se je pa tako malo oblekla, če bi bilo res, bi povedala že prej, on pa ni tak, si narobe razumela… kar je za žrtev še ena zloraba, ki boli enako kot sama spolna zloraba.
Za zlorabo ni opravičil. Kriv je izključno storilec, žrtev nikoli. Noben otrok, nobeno dekle in noben fant ne gre v družbo po spolno zlorabo. Gredo plesat, debatirat, se zabavat, iskat simpatije, na zmenke, a po spolno zlorabo nikoli!
Raziskave so pokazale, da so travmatične posledice spolnih zlorab neprimerljivo hujše in dolgotrajnejše od posledic naravnih katastrof, nesreč, umorov, kriminala, smrtnih izgub in se prenašajo tudi medgeneracijsko. Je travma, ki ne mine s časom, ampak edino z ozaveščanjem.
Kjer so prisotni otroci, moramo odrasli poskrbeti za njihovo varnost. Vedno je pravi čas za pogovor, ki mora biti sočuten, ga slišati v vsaki besedi, mu verjeti in nikdar obsojati ali vzbujati krivde in strahu, ampak poskušati pomagati na vsak način.
Tatjana Sagernik Kovačič