Acerca de

S k u p i n e

Sodelovanje v terapevtski skupini je globoko delo na sebi v varnem prostoru, kjer si lahko dovolimo biti to, kar smo. Skupina omogoča zaupanje ter pripadnost, zato posameznik v skupini mnogo lažje spregovori iskreno, avtentično, ostali pa se odzovejo s podporo in potrditvijo. Če rečemo enostavnejše, je skupina primerna ta tiste, ki bi radi spregovorili globlje kot je možno v družbi s prijatelji, starši in drugimi o določenih temah in kako le-te vplivajo nanje. V skupini izmenjava mnenj, izkušenj in še posebej doživljanj poteka brez obsojanja, pametovanja, zato je mnogo lažje uvideti lastne blokade, hkrati pa uvajati nove možnosti in strategije za življenje. Izreden poudarek je na prepoznavanju pozitivnih osebnih značilnosti, notranjih moči in potencialov, ki lahko vodijo do večje živosti, boljših odnosov in samouresničenja. 

ženske lacrima.jpg

PODPORNA TERAPEVTSKA SKUPINA ZA ŽENSKE 

·       Pogosto skrivate svoja čustva zato, da ne bi obremenjevali drugih? 

·       Se ustavljate pri izražanju svojega mnenja zato, da koga ne bi prizadeli? 

·       Pogosto hodite po tankem robu svojih zmogljivosti in moči? 

·       Hrepenite po odprtem pogovoru, kjer lahko spregovorite zares tako kot mislite, čutite in ne da bi vas drugi ustavljali pametovanjem, nasveti in preusmerjanjem na »pomembnejše teme«? 

·       Hrepenite po tem, da vas drugi slišijo in brez obsojanja podajo svoje odzive? 

·       Ste utrpeli situacijsko stisko, kot je na primer ločitev, okrevate po nasilni preteklosti ali pa želite okrepiti svojo samozavest?

·       Se vam zdi možno, da nosite talente, ki so vam neopazni ali pa jih doživljate kot samoumevne? 

·       Ne verjamete, ko vas pohvalijo, ampak v vas to prebudi celo nekakšno praznino?

Potem je terapevtska skupina za ženske prava za vas, saj ni napačnega časa niti napačnega razloga za iskanje podpore pri drugih.

Na prvem srečanju spregovorimo o naših ciljih, ki pa se lahko skozi nadaljnji proces spreminjajo. Dotaknemo se težav s krivdo, odpuščanjem in postavljanjem meja, odnosa s starši, še posebej z mamo, saj pomembno določa našo žensko identiteto, naše vloge v življenju, prepoznavanje in razmejevanje lastnih potreb in podobno. Skozi različna tematska izhodišča prepoznavamo, kateri so tisti vzorci, s katerimi delujemo pozitivno in  kateri so vzroki, ki prispevajo k našim težavam. Tako lažje opustimo bremena, ki ne spadajo k nam, kar izredno učinkovito zmanjšuje raven stresa in pozitivno prispeva tako k fizičnemu kot duševnemu zdravju.

Ženska identiteta pogosto temelji na tem, koliko zmore razumeti in povezovati stališča drugih oseb. V mnogih družbah in družinah je obtožena kot najpogostejši vir konfliktov. Nekateri teoretiki krivijo ženske, ki preveč ljubijo in jih hkrati kaznujejo, ko pokažejo preveliko mero neodvisnosti. Svetujejo jim, kako dobiti ter obdržati moškega in jih v naslednjem hipu grajajo, ker pretirano vlagajo v odnose. Kako se naj ženska izogne pastem takšnih bolečih dilem in krivic?

Skupinska dinamika pod strokovnim terapevtskim vodenjem omogoča varen prostor zaupanja, sprejemanja, zato so pristni odzivi drugih podani dostojanstveno in spoštljivo. Ko se naučimo prisluhniti lastnemu telesu, ki nam daje navodila preko čustev  in telesnih senzacij, lahko ohranimo stik s sabo tudi v nemogočih situacijah. Takrat se naše življenjske izkušnje mnogo hitreje in lažje predrugačijo v takšne, da so v prvi vrsti učinkovite za nas.

  

Pridružite se Podporni terapevtski skupini za ženske, ki bo v terapevtskem centru Lacrima,

(Dobja vas 185, Ravne na Koroškem).

 

Zbiramo prijave za nov ciklus srečanj

Natančne termine določimo pred izvajanjem skupine (po uskladitvi vaših zmožnosti).

Cena: 15 € na eno srečanje, ki traja 120 minut.

Za prijavo pišite na e-mail: tatjana.skovacic@gmail.com ali pokličite na 040 611 201.
Število mest omejeno, zato vas vabimo, da se čimprej prijavite. 

lacrima gozd žalovanje.jpg

PODPORNA TERAPEVTSKA SKUPINA ZA ŽALUJOČE

 

Skupina je namenjena odraslim osebam v procesu žalovanja, ki so doživele smrt bližnje osebe. Čeprav izgube nihče ne doživlja povsem enako, je podpora drugih žalujočih posameznikov lahko v veliko pomoč, s katero sebi in drugim skupaj pomagamo ustvarjati jutrišnji dan. Skupina omogoča razumeti izgubo, proces žalovanja in spodbuja izražanje vseh občutkov ob slovesu.

Žalost ob izgubi se prelije na vsa življenjska področja, vključno z delom, odnosi, zastavljanjem prihodnjih ciljev in iskanjem smisla:

»Minilo je že nekaj mesecev in vsi so se vrnili v svoja življenja. Zame se zdi, da žalovanja ne bo nikoli konec. Še vedno večino dni razmišljam le o tem.«

 

»Sprašujem se, ali bi lahko naredil več. Čutim, da sem kriv in dvomim o vsaki odločitvi, ki sem jo sprejel. Mislim, da tega nikoli ne bom mogel premakniti. Ne vem, kako se spopasti ..."

 

»Imam čudovito skupino prijateljev in družine, toda ... zdi se mi, da ne razumejo. Nihče ne ve, kaj preživljam."

 

»Če iskreno povem, me ne briga, kaj kdo počne in kaj se dogaja. Vse me jezi, besna sem. Nočem se počutiti tako, to več nisem jaz, ampak nimam pojma, kaj naj naredim.«

 

"Hiša je tako tiha in sovražim, da ostanem sam s svojimi mislimi. Noči in vikendi so še posebej težki.«

 

»Še vedno sem v šoku, da je premagal raka in po vsem tem umrl zaradi Covida! On je bil moj najboljši prijatelj, moja moč vsak dan. Še nikoli nisem bila sama in sovražim ga, ker me je zapustil. Kako sem lahko tako grozna? Vsi pravijo, naj se zamotim z delom, a ne morem nehati misliti nanj. Čutim, da je najboljši del mojega življenja konec, kaj je življenje brez njega?«

 

 »Zelo pogrešam brata in sam se trudim ostati živ. Nikoli ne bom pozabil zadnjih besed, ko sem ga videl. Velikokrat pomislim … če bi slišal telefon, bi bil morda še vedno tukaj.«

 

Kje in kdaj je prava priložnost, da izrazimo žalost v vsej njeni moči? Na delu? Doma? Med našo najožjo družino in najdražjimi prijatelji? 

Zdravljenje v žalosti ni preprosto in poteka tako počasi, da ga večinoma sploh ne opazimo. Pride s potrpežljivostjo in bolj kot karkoli, s podporo ljudi, ki razumejo begajoče misli: »Zakaj jaz? Zakaj on/ona? Zakaj zdaj? Kako se je to zgodilo? Kako sem lahko to preprečil? Kaj bi lahko naredil drugače? Zakaj nisem naredil več? Kako dolgo bo težko?«

 

Kdor so-čuti, prepozna, da žalovanje traja za vedno, kot ljubezen do osebe, ki je umrla. Ojačati se po izgubi ne pomeni manj jokati, ali izpustiti spomine na umrlega, ampak dovoliti si najprej upati in nato zares stopiti v stik z željami in stvarmi, ki prinašajo zadovoljstvo.

 

Ne glede na to, koga ste izgubili, kako se je zgodilo ali kako dolgo je od tega minilo, je skupina primerna za vsakogar, ki žaluje.

 

Ob etičnih merilih zasebnosti in zaupanja skupina ponuja tople odprte dialoge, prožne odnose, iskrene in globoke odzive,  ki spodbujajo razvijati nove moči za soočanje z izgubo. Pomaga postaviti novo ravnotežje in vključitev v življenje, ki je odslej drugačno. 

 

Podporna terapevtska skupina za žalujoče bo v terapevtskem centru Lacrima, (Dobja vas 185, Ravne na Koroškem).

 

Kdaj pričnemo?

Prijave se zbirajo tekom celega leta, prijavljeni udeleženci boste o pričetku in terminih srečanj pravočasno obveščeni po elektronski pošti ali telefonu.

Cena: 15 € na eno srečanje/120 € za 8 srečanj po 90 min.

Za prijavo pišite na e-mail: tatjana.skovacic@gmail.com ali pokličite na 040 611 201.
Število mest omejeno, zato je potrebna predhodna prijava.

conductor-directing-symphony-orchestra-48130328.jpg

SKUPINA ZA GLASBENIKE IN GLASBENICE

 

Skupina je namenjena glasbenikom in glasbenicam (inštrumentalisti, pevci, dirigenti …) tako začetnikom kot tistim z dolgoletnimi izkušnjami, ne glede na zvrst, žanr ali sestav, v katerem se glasbeno udejstvujete.

Izkazalo se je, da glasbeni svet močno rabi priložnosti, kjer bi lahko v polnosti iskreno spregovorili o svojem glasbenem delu življenja. Razni seminarji, kongresi, festivali in podobne prireditve vabijo iz glasbenikov le njihov imeniten, sofisticiran svet. S tem, kako živi, ko odrske luči ugasnejo, pa se navadno ubada vsak sam na svoj način, kar je krivično, saj je tudi naslednji nastop v veliki večini najbolj odvisen ravno od tega dogajanja. Značilna težava glasbenikov nastane, kadar nastopajo tudi takrat, ko je nastop že mimo. Odrski nastop v smislu pretvarjanja  je namreč tako zaželen in globoko vpet v samo glasbeno vzgojo in kasneje v stil življenja, da glasbenik zlahka izgubi stik s seboj. Krivico poglablja še dejstvo, da umetniška in pedagoška družba takšno histrionično držo tudi podpira in se večinoma tega niti ne zaveda. Živeti brez stika s sabo pomeni dušiti edini lastni, življenjski kompas, ki nam sporoča, kaj rabimo, kako se izražamo, kako se počutimo, kateri so varni odnosi in kje je za nas nevarno, na primer doživljanje praznine v čustvenem svetu, ki se še posebej močno prikaže po koncertih in projektih, v katere smo vložili veliko sebe in podobno. Za mnoge postane boleče šele takrat, ko ugotovijo, da so v resnici sami, čemur se lahko pridruži celo dvom o smislu življenja, kadar se pojavijo na primer brez inštrumenta. Mnogo patoloških pojavov se stereotipno pripisuje »umetniški duši in potrebam umetnosti«, kar pa umetniku prinese le kratkotrajno tolažbo. Dlje kot tiščimo naše resnične potrebe stran, bolj boleč je padec lastnih odrskih zaves, kar je tudi največji dejavnik rabe alkohola in drugih opojnih stvari. 

 

Tematike, ki jih naslavljamo v skupinah za glasbenike in glasbenice:

- primerjanje z drugimi, tekmovanja, timsko delo
- kaj mi pomenijo aplavzi, pohvale in mnenja drugih (koliko se naslanjam na to)
- priprave na nastop (koliko in kako zmorem poskrbeti zase)
- trema in moja notranja drža na odru (stik s telesom, obvladovanje čustev, misli) 
- rituali po nastopu
- soočanje z neuspehi in kritikami
- zdrav in patološki narcizem

Teme lahko tudi sproti prilagajmo potrebam in vprašanjem udeležencev.


Skupina bo zaprtega tipa, kar pomeni, da so od začetka do konca delovanja skupine vključeni isti udeleženci (običajno med 6 in 10 oseb), kar ustvarja občutek zaupanja in varnosti.

Skupina se začne ob zapolnitvi prostih mest in boste pred tem obveščeni. 

 

Kraj: Ravne na Koroškem in skupina preko video pogovora

Cena: 15 eur na srečanje

Prijava: na 040 611 201 ali mi pišite na tatjana.skovacic@gmail.com

Voditeljica: mag. Tatjana Sagernik Kovačič

gužva ljudje, lacrima.jpg

DELAVNICA UČINKOVITE KOMUNIKACIJE

 

Za vse, ki bi želeli konfliktne situacije spremeniti v povezovalne pogovore!

 

Komunikacija je edino sredstvo, s katerim lahko medsebojno izražamo svoje potrebe. Kadar se naše potrebe ne skladajo s potrebami sogovornika, nastane konflikt. Mnoge razrešimo brez težav in teh se navadno niti ne zavedamo, čeprav bi bilo dobro, da si tudi za te damo priznanje. Težave nastanejo takrat, kadar v nas prebudijo močne neprijetne občutke, ki se jim želimo izogniti, saj preveč bolijo. Čeprav so ti konflikti največje priložnosti  za osebno rast, jih brez komunikacijskih veščin ne moremo izkoristiti. Tako se na primer najstnikove želje ostati zunaj do poznih ur ali na videz nedolžno vprašanje, katerim staršem bo šel mlad par v nedeljo na kosilo, lahko zaradi slabe komunikacije prelevijo v boj za moč in namesto razrešitve zapademo v krivdo, zagrenjenost, bes in nemoč. Iskanje krivca in prave resnice so pereči problemi mnogih družin in se skozi generacijske prenose zaostrujejo celo do te mere, da izgubijo občutek za nujne razmejitve med partnerskimi, starševskimi in otroškimi podsistemi. Ne glede na to, s kom se pogovarjamo, moramo preseči strah pred konflikti in strah pred močnimi občutki, saj le tako lahko oba sogovornika iz konflikta zakorakata po zmagoviti poti. Zavedati se moramo, da smo v komunikaciji z otroki popolnoma odgovorni mi, odrasli, medtem ko je v vrstniški oziroma partnerski komunikaciji odgovornost razdeljena enakovredno med oba. 

 

KAKO PREPOZNATI SLABO KOMUNIKACIJO?

V slabi komunikaciji skrivamo svoje in zanikamo tuje občutke. Takrat ne govorimo na primer o svoji jezi, ampak se vedemo napadalno in agresivno. Namesto da poslušamo, se branimo z argumenti in sogovornika poskušamo prepričati, da se moti. Ne iščemo povezanosti, ampak gremo v boj in ga poskušamo premagati. Stare krivice in zamere obujamo le toliko, da znova zaboli. Prizadetega sogovornika ustavljamo in ga poskušamo čimprej spraviti v dobro voljo. V takšni komunikaciji se vsi počutimo spregledano, frustrirano, ranjeno in zavrnjeno. 

 

KAKO SE ZAČNE POT DO DOBRE KOMUNIKACIJE?

Prvi korak je zavedanje lastne odgovornosti, glede na to, ali se pogovarjamo z otrokom ali odraslim. Vedno pa je treba znati prisluhniti svojemu telesu, kaj nam določeni občutki sporočajo, ob katerih čustvih se pojavljajo, katere besede jih sprožijo. Le tako zmoremo regulirati čustva, ohraniti jasnost svojih misli in jih na učinkovit način tudi sporočati svojim sogovornikom. 

Ne moremo vplivati na to, kaj nas doleti, lahko pa vplivamo na to, kar se bo dogajalo že naslednji trenutek. Ne moremo odločati, katera občutja in misli se bodo pojavila v našem telesu, edino od nas pa je odvisno, kaj bomo s tem naredili in kako jih bomo izrazili. Prav tako se mi sami odločamo, kaj bomo naredili z informacijami, ki nam jih sporoča sogovornik. Kot starši imamo odgovornost razbrati tudi tisto, česar nam otroci ne znajo povedati, in jih skozi razvoj učiti, kakšni načini komunikacije jim bodo koristili. 

KAKO SE KAŽE DOBRA KOMUNIKACIJA?

Lahko se upremo pametovanju, obsojanju, nemoči, prehitrim nasvetom in namesto tega nudimo ustrezen sočuten odziv. Svojemu otroku smo vir pomoči, opore in z njim uspemo ohraniti stik tudi v najtežjih situacijah. Izbiramo prave besede in takšen odziv, da oči naših najstnikov ali starejših zažarijo kot v časih brezskrbnega otroštva in začnejo z nami govoriti še več. Namesto jeze in ugovarjanja sprejmejo naše nasvete, kadar se za to odločijo. Zmoremo aktivno prisluhniti, kaj nam sogovornik sporoča. Tako o aktualnih težavah kot starih zamerah spoštljivo in iskreno spregovorimo čimprej z namenom, da se razrešijo. S partnerji se lahko pogovarjamo o vsem, želimo biti slišani in se še bolj povezati. Uspemo premagati bes, nemoč, zamrznjenost od strahu in druge neprijetne občutke, ki se nam prebujajo ob težkih pogovorih? Želimo komunicirati tako, da je tudi za nas nagrajujoče.

 

ZAKAJ IMA TAKŠNA DELAVNICA SMISEL?

V razumevajočem, zaupnem, povezovalnem vzdušju udeleženci delavnice spoznajo, da so tudi drugi v podobnih stiskah in v tem niso sami. Dinamika skupinskega dela omogoča več konkretnih prikazov, preigravanja različnih možnosti in tako posledično več uvidov in treninga. Z opazovanjem drugih se lažje odločimo, kaj je tisto pravo tudi za nas. 

Skozi konkretne primere se udeleženci naučijo tehnik in vaj, ki zaustavijo napadalne, grobe sogovornike in prebudijo tiste, ki reagirajo pasivno, z molkom in ignoriranjem.

Na delavnici ozavestimo pomen in smisel elementov dobre komunikacije in jih z vajami tudi preizkusimo, tako da jih lahko že takoj pričnemo uporabljati v praksi.

KATERE VEŠČINE BOSTE OSVOJILI NA DELAVNICI: 

- Kako se odprto in iskreno izražati, da ne zatajimo sebe in hkrati ne prizadenemo sogovornika?

- Kako za trenutek utišati svoje misli in aktivno prisluhniti sogovorniku?

- Kako preko tehnike zrcaljenja preverimo razumevanje in s tem zmanjšamo možnost nesporazumov?

- Kako se postaviti v kožo drugega in na problem pogledamo z njegovega zornega kota?

- Kako doseči skupne točke v komunikaciji, v reševanju konfliktne situacije? 

- Kako preseči lasten ego in podati priznanje/pohvalo, ki spodbuja dobro komunikacijo še naprej?  

 

KOMU JE DELAVNICA NAMENJENA?

Vsem, ki bi želeli konfliktne situacije s partnerji, sodelavci, prijatelji, sorodniki, z otroki spremeniti v povezovalne pogovore. Ki si želite biti slišani in komunikacijo uporabiti kot orodje za izboljšanje odnosov. 

 

Kraj: terapevtski center Lacrima (Dobja vas 185, Ravne na Koroškem)

Cena: 25 EUR na osebo

 

Število mest je omejeno, zato PRIJAVE potekajo:

preko e-pošte: tatjana.skovacic@gmail.com ali na telefon 040 611 201.